…napisana po obstoječih dokumentih in pripovedovanjih nekdanjih lovcev
Ustanavljanje družine, dogovarjanje o meji med sosednjimi lovišči in njeno določanje
Že proti koncu 19. stoletja se je današnje lovišče LD Javornik delilo na več delov. En del gozdov se je izkoriščal za potrebe idrijskega rudnika. To je bilo “ararsko” – tako so tem gozdovom rekli. Na teh območjih se je redko lovilo, v njih pa so bili nastavljeni tudi logarji, ki so bili istočasno tudi lovski čuvaji. Ostali del današnjega lovišča pa so imeli v zakupu idrijski trgovci, sodniki in drugi premožni meščani. Tudi nekateri kmetje, ki so imeli več kot 100 ha svojega strnjenega zemljišča, so imeli svoj lov (Zalar, Pagon in Šebalk). …napisana po obstoječih dokumentih in pripovedovanjih nekdanjih lovcev
Med obema vojnama ni bilo bistveno drugače. Le število zakupnikov se je povečalo. Iz tega časa so znani: Randič, Rizzatti, Plešnar (Rudolf), Poženel, Vidmar, Bizar, Pirc, Golja, Šraj, Vidic in nekateri Italijani. Uplenjeno divjad so prodajali v Trst in Gorico.
Po vojni so nekateri naši krajani organizirali Lovsko društvo, ki je upravljalo z velikim loviščem – od Male gore do Kalc. Že jeseni leta 1945 so organizirali skupne love. Člani društva so plačevali tudi članarino – od l oktobra 1945 dalje. Uradno je bilo društvo registrirano pri takratnem okrajnem odboru leta 1946. Prva pisna odločba pa je bila izdana 13. aprila 1950. (Št. odločbe 4. 954/1-50, izdal pa jo je Okrajni odbor Idrija). Po tej odločbi je bilo lovišče tedaj veliko 14.020 ha.
S sprejemom republiškega lovskega zakona leta 1954 je bilo določeno, da lovišče ne sme presegati 6000 ha. Ker so bili lovci že prej razdeljeni v skupine črni Vrh, Godovič in Hotedršica, so se takrat tudi tako organizirali. in se razdelili na LD Črni Vrh, LD Hotedršica in LD Godovič. Takrat je del do tedaj našega lovišča (Vodice, Kanji Dol) dobila LD Col, del do tedaj našega lovišča v Zali in nad :1drijsko Belo pa LD Krekovše. Ker je bilo v Godoviču premalo lovcev, da bi na osnovi zakona imeli svoje lovišče, sta se LD Črni Vrh in LD Godovič združili v enotno organizacijo – LD Črni Vrh. Obseg tega lovišča je bil nekoliko drugačen kot današnji.
Okrajni ljudski odbor je 19. aprila 1955 izdal odločbo št.I1/3-52123-55. Na to odločbo se je vodstvo LD Črni Vrh pritožilo, zato je bil izdan ukaz OLO, da LD Črni Vrh in LD Krekovše sporazumno določita lovsko mejo.
21. oktobra 1956 so se v Koševniku sestali predstavniki obeh družin in sporazumno sklenili, da bo potekala meja med loviščema od Trobica v Zali do meje državnega gozda (kamen št.45), od tam po meji državnega gozda do Francoske ceste, po tej do križišča s cesto Črni Vrh – Idrija, od tod po tej cesti do odcepa Komparetove ceste, nato po Komparetovi cesti do steze od čuka v Strug do Vojkove plošče. Od tod po Strugu do Sinkovca v Beli in od tu po kolovozu do Magazina v Tisovcu. Od tu pa po preseki na tromejo LD Col – Črni Vrh – Krekovše. Ta sporazum so podpisali predstavniki obeh družin in je bil poslan Lovski zvezi Gorica, ki naj bi zahtevala spremembo odločbe, vendar te spremenjene odločbe lovski družini nista dobili.
14. januarja 1967 je bila sklenjena pogodba o upravljanju z loviščem med skupščino občine Idrija in LD Javornik. V tej pogodbi so meje LD prepisane iz odločbe, ki je bila izdana 27. avgusta 1955 in v njej ni bil upoštevan prej omenjeni meddružinski sporazum. UO LD Javornik (LD Črni Vrh se je 1. 1958 preimenovala v LD Javornik) ni bil pozoren na take “malenkosti” in starešina LD Javornik MIRKO Lampe je to pogodbo podpisal.
Pri sprejemanju petletnega gospodarskega plana 11. julija 1968 smo to opazili. Tajnik LD FRANC Rupnik je bil na občnem zboru zadolžen, da zadevo uredi na Skupščini občine Idrija. Obvestil nas je, da je vprašanje meje urejeno in je v jeseni celo organiziral na spornem območju skupni lov in ga tudi sam vodil. Tudi v naslednjih letih smo lovili na tem območju in se po letu 1968 na lovih srečevali z lovci sosednjih dveh LD in prihajalo je do sporov. Ugotovili smo, da imamo po zaslugi malomarnih uradnikov nekatere dele lovišč v upravljanju po dve LD. Zato smo se s predstavniki sosednjih LD sestajali na terenu in sporazumno reševali mejaške spore.
27. julija 1968 smo se sestali na Javorniku s predstavniki LD Col in sporazumno določili lovsko mejo od Cenca do Granate.
Pri Kampelcu pa smo se sestali predstavniki idrijske in ajdovske občine, LD Col, LD Javornik ter LZ Gorica in LZ Idrija. Takrat je bilo sklenjeno, da sta Majerija in Kalarjeva dolina (Lepi dol) sestavni del lovišča LD Javornik. Z odločbami iz 1. 1955 je bil namreč ta del lovišča v upravljanje obema LD, LD Col in tedanji LD Črni Vrh.
1. avgusta 1971 sta se v Dolu pri Kapelici sestali komisiji LD Javornik in LD Hotedršica ter sporazumno določili, da poteka meja med loviščema po občinski in katastrski meji od grape pod Veharšami do Granate v Hrušici.
Nazadnje je bil reševan spor z LD Krekovše na LZ Idrija. Določeno mejo sta predstavnika LD Javornik in LD Krekovše vrisala v karto, ki je sestavni del zapisnika. Ta lovska meja je sedaj veljavna in upoštevana od obeh LD.